NEKEGA JUTRA, KO SE ZDANI

     C          F 
Prvi žarek ze dviga se iz sna 
  C                    F 
glej, nad vodo je svetloba vzšla! 
       C     e      a   F         d 
Ko poslednjemu v temi poidejo moči, 
C  e      a       G 
novih stotero se sonca veseli. 
        C         e     a 
Nekega jutra, ko se zdani 
        F        d 
in se glave ohladijo, 
       C     e    a  G 
vsak odide svojo pot. 
        C         e     a 
Nekega jutra, ko se zdani 
       F         d   F 
in se solze posušijo, 
        G               F C d C 
nekega jutra, ko se zdani. 

Tam pri peči stari, kot včasih tiste dni 
s klobuki na omari in toplimi dlanmi, 
spomnimo se pesmi stare, ki je bila še od vseh, 
glasneje od viharjev se slišal bo naš smeh.