LJUBLJANA - PORTOROŽ

Uvod: a  D7  a  D7

  a
BIl je lep poletni dan,
   D7
po senu je dišalo in v avtu sem bil sa,
   a
in zacutil tisti znani nemir,
   D7
obrnem se, da naredim še en dir.

   a
In naenkrat jo vidim, stala je ta,
   D7
ni bila fata morgana, apak ona iz sanj
   a
ustavim avto, jo pogleda v oci,
   D7                   a
ulala! se la vie, se la vie,


(a D g C f B Dis g C)

in sva šla na pot, 
kjer je tisoc rož, 
Iz Ljubljane v Portorož!

Beseda je dala besedo in tako
postajalo je vedno bolj toplo!
Bila je tako mlada in svobodnih nazorov,
bilo ji je vseeno, kaj bo jutri, tomorow,

Potem mi je rekla, naj zavijem na stran,
da se nikaor ne mudi, da je pred naa dolg dan
Na koncu sem pustil, da se zgodi
kar si želi, se la vie, se la vie!

Ohhhh, hvala, ti hvala, 
za lep spomin, za vse, kar si mi dala!
Bilo je lepo, in nisva imela kaj izgubit,
bilo je toplo, in nisva imela kaj dobit.

Spomnil se bom nate, ko bo zima,
spomnila me bo nate tale rima!
Cao, adijo! Kar je bilo, je bilo!
Na svidenje! Je suie Magnifico!